Vikijeva sveča in Sinji slap 19.2.2015
Ideja za plezanje je zrasla v torek na treningu “suhega orodjarjenja” 😉
Temperature se vztrajno višajo, led pa tanjša, tako da bo kar treba vzeti dopust in iti s cepini za ledom. V sredo pop. sledi klic Mateja: “Jaz imam dopust v četrtek in petek in greva lahko plezat.”
Super, cilj je bil znan – Vikijeva sveča (II/5, 150m, WI 90/75 ) in Sinji slap (II/3, 150m, WI 85/60 ).
Kmalu pride noč in za njo tudi ura 4.30, ko zvoni budilka, ruzak na rame in v avto. Zgodaj zjutraj prispeva na Jezersko, temperatura pa prijazna najinemu namenu -8, hitro preobuvanje in jo mahneva proti prvemu cilju, Vikiejevi sveči, kratka pavza za pripravo opreme, nato pa štart v svečo. Matej štarta s prvim raztežajem, jaz za njim, nato pa usodni stavek: “Potegni do sveče in naredi štant.”
Po prvem raztežaju sledi grapa, v vodničku piše držite se desne, jaz pa v levo, po grapi navzgor in kar ni in ni sveče, po 100m se obrneva in Matej izkušeno najde prehod v desno grapo, jaz pa seveda do sveče. Matej se prvi spopade s to lepoto. Sledil je najbolj zanimiv del tega dneva…Sama sveča je bila lepo narejena in zlezla sva jo brez problema. Na vrhu se malo počineva, nato pa spust ob vrvi in seveda še drugi slap. V Sinji slap prvi zagrizem jaz, drugi cug Matej in zadnjega spet jaz, na vrhu se strinjava, da bo najhitreje, če se spustiva spet ob vrvi do dna, spodaj se razveževa, sledi analiza mojega plezanja ter seveda odlični nasveti Mateja na kaj je treba biti pozoren… Sestop do avta, pivo in prijetno kramljanje do doma 🙂
To je bil res dan poln nepredvidljivih dogodkov in na koncu lahko samo ponovim besede legende ŠRAUFA: ” Važne so zgodbe! ”
Hvala Mateju, da me je vzel seboj in upam, da se kmalu spet naveževa na konca štrikov. 🙂
Plezala: Matej Balant in David Klančar (AO Novo mesto)
We live to climb another day
[wdgpo_plusone]
Lepo, lepo. Smo tiste nepredvidljive dogodke bi pa lahko malo bolj podrobno opisal.
Ne ,ne tiste zgodbe so za pogovore ob pivu 😉 True gentleman never tells 😉