27.02.1984

Novomeščani pred 10-letnico
Člani AO Novo mesto zadnji čas š svojo aktivnostjo niso posebno zadovoljni. Pozna se, da so kar trije, ki so bili med najbolj aktivnimi, v JLA. Za novo leto so bili v Tamarju, opravili so nekaj turnih smukov in pristopov. 14. in 15. januarja so imeli uspešno skupno turo na Kofce s praktičnimi vajami iz zimske plezalne tehnike. 11. in 12. t. m. pa so bili spet v Tamarju. Zaradi močnega vetra pa so imeli le turni smuk s Kotovega sedala. Roman Mihalič pa je preplezal Slap nad votlino. Pričeli pa so že s pripravami na 10-obletnico, ki jo bodo slavili prihodnje leto. V načrtu imajo izvedbo odprave, kam, se pa še niso odločili.

---

31.07.1989

V Triglavu sta Armand Polegek (AO Kozjak) in Romana Tomšič (AO Novo mesto) preplezala Šlosarsko smer, poleg te pa še Čopov steber. Obadva sta obe smeri plezala prosto.

---

1990

---

03.01.1995

Aktivnosti AO Novo Mesto
V AO Novo Mesto so 6. oktobra 1994 začeli z alpinistično šolo, ki jo vodi Marko Horvat. Predavanja imajo vsak četrtek zvečer v društvenih prostorih na Novem trgu 4, praktične vaje pa imajo v plezalnem vrtcu Luknja. Plezali so tudi v Ospu, pred snegom pa še v Novem vrhu in na Korošici. V Vežici sta Markovič in Pehnec na pogled preplezala Helikopter (VII).

---

 09.10.1995

Solo vzponi Andreja Markoviča
Andrej Markovič (AO Novo Mesto) je v enem letu, od lanskega do letošnjega oktobra, preplezal kar 210 smeri. Zelo verjetno je, da toliko smeri v tem letu ni preplezal noben drug slovenski alpinist.
Konec avgusta in septembra je 19-letni Andrej Markovič opravil celo vrsto solo vzponov v Ospu in Julijcih. V Ospu je soliral Gobo, Staro, Vražjega Roberta in Internacionalno (v njej se je samo enkrat prijel za klin). Prečenje je soliral v sestopu. Opravil je tudi solo proste ponovitve Netopirja (6b+), Italijanske (6b), Alcatraza (6a/b) in II giardino …(6b) v Babni. Na enak način je preplezal tudi Pero z Varianto za gajbo pira (6b) v Babni. To smer lahko v vodničku Plezališča Slovenije najdete pod imenom Piccola peste. Tako ime so smeri dali italijanski plezalci potem, ko so jo navrtali. Smer je pa že pred več kot 15 leti preplezal Janez Sabolek s pomočjo hudičevih krempeljcev in brez svedrovcev.
V drugi polovici septembra je Andrej Markovič plezal v Julijskih Alpah. V Mojstrovkah je soliral Steber revežev, Debelakovo in Kovinarsko. V Špiku je sam ponovil Sončni žarek(VI+, 600 m, 2 h) in Cizljevo, v navezi pa je preplezal Špikovo diretisimo.
V Šiljici, malo obiskani steni v Martuljkovi skupini, je 21. 9. sam potegnil prvenstveno smer Aistesis (VI/IV-V, 270 m).

---

01.04.1996

Andrej Markovič je konec januarja nekoliko naprej od odcepa poti na Ponce splezal direktno čez zaledenele plošče na vrh Struga. Prehod čez spodnje plošče mu je omogočil zbit sneg, ki je ostal za plazovi. 1100 metrov visoko smer je imenoval Igra s plaznico(90/65°, 75/55°, V). Plezal je 7 ur.

---

15.04.1996

Preplezal je nove smeri po Julijskih Alpah – V enem dnevu kar 27 ledenih slapov – Poleti v Ande
Mladi alpinist iz Dolenjskih Toplic Andrej Markovič je lani preplezal okrog 200 smeri v gorah. Letos pozimi je nadaljeval z zelo intenzivnim plezanjem, saj se pripravlja na odpravo v Ande. V letu 1996 je preplezal že 75 slapov, 10 grap in 5 prvenstvenih smeri!
Konec marca je sam preplezal novo smer Manipulacija časa (95°, V/55°, 800 m, 7 ur). Smer poteka po snežnih vesinah, ki so prekinjene s skalnimi odstavki, v pobočjih Begunjskega vrha (levo od poti čez Prag). Z Maretom Tatičem sta januarja plezala v SZ steni Žabiškega Kuka. Tatič je preplezal prvenstveno smer Tobogan smrti (85/60°, 170 m), Markovič pa prav tako prvenstveno smer Mrtvaški prt (90/65-75°).Takoj zatem je Markovič ponovil še Tobogan smrti. Obe smeri sta preplezala po vsega 10 do 20 cm debelem ledu, nalepljenem na plošče. Možnosti za varovanje v obeh smereh praktično ni.
V dolini Belega potoka je preplezal dva nova slapova. V Katarzi (5+, 80 m), ki jo je plezal z Matejem Zorkom, sta naletela na zahtevno svečo, v Zgrešenih Skočnikih (4, 200 m), ki jih je splezal z Romanom Mihaličem, pa je bil led v najtežjem raztežaju zelo tenak.
Med Kokro in Jezerskim je v enem dnevu preplezal kar 27 zaledenelih slapov, po polovici od njih pa je tudi sestopil. Čeprav gre večinoma za lažje slapove (ocena 2-5), le malokateri obiskovalec tega področja prepleza več kot pet slapov na dan! Podobno serijo je opravil v Tamarju, kjer je v enem dnevu preplezal vseh osem slapov.
Nad Jezerskim je opravil tudi nekaj težjih vzponov. Sam je preplezal Vikijevo svečo in sestopil po Sinjem slapu, z Maretom Tatičem pa sta ponovila oba Ledinska slapova.

---

27.05.1996

V Ospu in Paklenici
Andrej Markovič je opravil 3. prosto ponovitev smeri Etiopski sindrom (VIII-, 120 m) v Ospu. Smer je preplezal na pogled, varoval pa ga je Metod Kovačič. Markovič je sam preplezal še Žago (VI, 10 minut) in Medota (V+, 10 minut). V navezi z Davidom Pehnecom sta prosto sestopila po Žagi (VI+) in Italijanski.
V Paklenici sta Markovič in Pehnec preplezala prvenstveno smer Maček direkt (VII+/VI, 9 h. 300 m). Celo smer sta preplezala prosto in na pogled.

---

Smučal s Triglava
Andrej Markovič je smučal z vrha Triglava na sedlo med Malim in Velikim Triglavom, nato pa naravnost navzdol na Triglavski ledenik. 330 metrov visok spust je ocenjen s kompleksno oceno IV+, posamezni prehodi pa so ocenjeni S5.

---

24.06.1996

Meddruštvena odprava v Ande
V kordiljero Blanco v Peruju bodo 19. junija odpotovali Dragi Baloh, Franc Gričar, Metod Kovačič, Matej Zorko in Marjan Zver (vsi PAK Krško), Andrej Markovič (AO Novo mesto), Silvo Babič (AO TAM), Špela Hleb (AAO Kozjak) in Vili Bauer (AO Kranj). V načrtu imajo pristope na več vrhov v tej gorski verigi, med njimi tudi na najvišjega – Huascaran in več smeri v Alpamayu. Domov se bodo vrnili sredi julija. Odpravo so podprli Bogo šport, Jutranjka, Montana in Foto Amida, Ludix-avtotrgovina, STTC in Alp Šport Novo mesto.

---

12.08.1996

Poleg zahodne stene Chacraraja še tri prvenstvene smeri – Andrej Markovič s soplezalcema preplezal dve zahtevni novi smeri
V zadnjih nekaj letih so slovenski alpinisti v kordiljeri Blanci v Peruju preplezali celo vrsto zahtevnih prvenstvenih smeri. S svojimi vzponi se tako uvrščajo med najuspešnejše obiskovalce tega lepega gorovja. O izrednem uspehu odprave PK Rifnik, ki je preplezala zahodno stena Chacraraja, smo že poročali, sedaj pa so se s tremi prvenstvenimi smermi domov vrnili tudi člani meddruštvene odprave, ki so jo sestavljali Franc Gričar, Ava Baloh, Matej Zorko, Metod Kovačič (vsi Posavski AK), Marjan Zver (PK Alp Šport Novo mesto), Andrej Markovič (AO Novo mesto), Silvo Babič (AO TAM Maribor), Špela Hleb (AAO Kozjak Maribor) in Matej Meglič (AO Tržič).
Že štiri dni po prihodu v Huaraz so se vsi, razen Mateja Zorka, za aklimatizacijo povzpeli na Urus (5490 m). Zorko se je dan kasneje sam povzpel na Malo Ishinco (5400 m). Ava Baloh in Metod Kovačič sta opravila še pristop na Ishinco (5430 m), potem pa se je začelo zares.
Andrej Markovič in Matej Zorko sta 29. junija preplezala prvenstveno smer Mazohizem(ED-, V, 85 st./IV+, 60 – 70 st., 1000 m) v severni steni Ranrapalce (6128 m). Noč pred vzponom sta prebivakirala na ledeniku pod steno in ob štirih zjutraj vstopila. Težave so ju prisilile, da sta se navezala že v spodnji tretjini stene in nato navezana plezala vse do vrha. Naklonina ledu se je gibala med 55 in 70 stopinjami, na izstopu pa je dosegla celo 85 stopinj. Sredi stene sta preplezala skalni skok (V). Pod vrhom so ju zaustavili previsi, čez katere bi lahko splezala le s pomočjo tehnike, vendar pa za to nista imela dovolj opreme. Problem sta rešila s štiri raztežaje dolgo prečko v levo. Na greben sta priplezala že v temi po 16 urah plezanja. Po grebenu sta se še uro in pol prebijala proti vrhu, nato pa 30 višinskih metrov pod njim bivakirala. Noč je bila zelo naporna, saj nista imela opreme za bivak, liter in pol vode, ki sta ga vzela v steno, sta popila že med plezanjem, hrane pa jima je zmanjkalo, še preden sta sploh vstopila!
Zjutraj sta se zaradi Markovičevih ozeblin po nogah odpovedala vrhu in sestopila po vzhodni steni. Čez težja mesta sta se spuščala po vrvi, med kratkimi počitki pa so se jima kar zapirale oči. Po 13 urah sta bila spet na ledeniku, kjer sta še enkrat bivakirala. Naslednji dan sta se srečala s Silvom Babičem in Vilijem Bauerjem, ki sta ju čakala v bazi. Ker je tudi njima že zmanjkalo hrane, sta se Markovič in Zorko lahko najedla šele po povratku v Huaraz. Brez hrane sta bila kar 60 ur!

Markovič si je v Huarazu privoščil le dva dni počitka, potem pa z Matejem Megličem odšel pod južno steno Churupa (5493 m). Po težavnem ledeniku (50 – 60 st., eno kratko mesto pa celo previsno) sta prišla do vstopa in preplezala dva raztežaja, nato pa ju je zaustavil skalni previs, za katerega bi potrebovala debele kline. Vrnila sta se v Huaraz, kupila potrebno opremo in 12. julija zares vstopila. Po težavnem previsu (A3) ju je čakal prestop v navpično ledeno svečo. Višje se je naklonina gibala med 70 in 80 stopinjami, na izstopu pa sta naletela na previsen led.
Že v temi sta priplezala na vrh in si točno na njem izkopala poličko in spet brez opreme, hrane in pijače počakala do jutra. Z dnem sta začela sestopati po Peruaskem žlebu (60 – 80 st.) desno od njune smeri in popoldne sta bila spet na ledeniku.
Smer sta poimenovala Eleven Joints (ED+, VI, A3, 95 st./V, A1-2, 65 – 75 st., 500 m). Smer je objektivno zelo nevarna, saj poteka v vpadnici serakov, težave v skali pa so primerljive z Žalostno sovo v Ospu.
Tretjo prvenstveno smer so 3. julija preplezali Silvo Babič, Špela Hleb, Marjan Zver in Matej Zorko v južni steni Ocshapalce (5881m). Cela smer poteka v ledu. Glavne težave so zbrane v štirih raztežajih, kjer se naklonina ledu giblje med 70 in 85 stopinjami. Vzpon so zaključili na grebenu, saj je bil le-ta tako oster, da se na vrh niso mogli povzpeti. Sestopili so s spusti po vrvi prek iste smeri. Ime nove smeri je Ludix-El gato bianco (Beli maček) (ED-, 85/65-80 st., 550 m, 8 h).
Za konec te uspešne odprave so se na najvišji vrh Peruja Huascaran Sur (6768 m) povzpeli Ava Baloh, Metod Kovačič in Špela Hleb, dva dni kasneje pa še Silvo Babič. Marjan Zver in Matej Zorko sta preplezala klasično smer (50-60 st.) v zahodni steni Huascarana. Med sestopom sta bivakirala na višini 6000 metrov.
Odpravo so omogočili Renova Novo mesto, PD Novo mesto, Lu-dix avtotrgovina, Tehnoart, Gradiš, Bogo Sport, Jutranjka, Foto Amida, Promontana, Alp Sport, SMAK s.p. Silvester Murgelj, Kodak Express, New Line, Resa, Tiha, Vista 21, BTC NM, Reklam studio, Žito, Labod, Granit, Telekom, Baby center, Cvetličarstvo Irena in Gradmi.

---

14.10.1996

Po osapskih stenah
Andrej Markovič je v enem dnevu soliral Italijansko, Alcatraz, Medota (gor in dol) inVaruhe amfor (originalno ime II giardino …).

---

18.11.1996

Andrej Markovič in David Pehnec sta sredi oktobra plezala v stenah nad Bivakom pod Grintovcem.
V južni steni Dolgega hrbta je Markovič preplezal Uverturo (VII-/IV. 160 m, 20 min.), ki poteka po dobri skali točno v vpadnici vrha, sestopil pa po Pasti (V/III-IV, 160 m, 20 min). Pehnec se je prek iste stene povzpel po Šodru (III+/II, 160 m, 20 min.) in sestopil po krušljivi Sestopni (I-0 (?),160 m, 15 min.). Plezala sta tudi v Dolgih stenah, kjer je Markovič preplezal Mozaik (VI-/IV-V, 140 m, 25 min.) in sestopil po Zigzagu (IV-/II-III. 140 m, 15 min.). Skupaj sta splezala lepo smer Nos (VI/IV+, 150 m, 1 h) in sestopila po Kopiji (IV-/II. 140 m, 30 min.). Vse omenjene smeri so prvenstvene.

---

23.12.1996

Netopir solo
Andrej Markovič je v Ospu soliral Netopirja z izstopom po Internacionalni (VII+/VII, 120 m, 1.30 h). Ko je plezal mimo klinov, se je varoval s popkovino. Markovič je v navezi s Pavletom Radežem prosto preplezal tudi Internacionalno (VIII-/VII+, 120 m, 3 h).

---

  20.01.1997

Rumeni diamant A. Markoviča
Zaledeneli slapovi v Tamarju vsako zimo privabijo veliko lednih plezalcev. Običajno plezajo Slap nad votlino, Centralni in Desni slap, letos pa so zamrznili tudi ostali slapovi.
Najboljši vzpon je opravil Andrej Markovič (AO Novo Mesto), saj je sam opravil prvenstveni vzpon po slapu, ki stoji 100 metrov levo od Slapu nad potjo. Ključno mesto 150 metrov visokega slapu je 15 metrov visoka prosto viseča sveča, ki le redkokdaj dovolj zamrzne. Markovič se je vzpona lotil v hudem mrazu (-20°C), ko je sveči manjkalo le še en meter do podlage. Preden je lahko stopil v svečo, je nekaj gibov naredil le po rokah. Ker je bil led nad svečo rumen, je smer imenoval Rumeni diamant(6-, 150 m, 1 h).
Desno od Centralnega slapu je bila v začetku decembra preplezana nova smer Rariteta(5), ki ima že kar nekaj ponovitev. Prvo solo ponovitev je opravil Tomaž Humar, drugo pa Damjan Kočar. Po novem letu sta jo ponovila tudi Andrej Markovič in Mare Tatič. Ker je bila smer na debelo zasnežena in varovanje slabo, se jima je zdela težavnost večja od ocene.

---

Slapovi v Tamarju
Markovič je v Tamarju preživel dva vikenda letošnje zime in poleg solo ponovitev Centralnega in Slapu nad votlino opravil še prvo solo ponovitev Rastlince (4/5). V tem slapu je led ponavadi zelo tanek, tokrat pa je bil kar pol metra debel, tako da se mu je smer zdela lahka za svojo oceno.

---

03.02.1997

Zahteven slap v Tamarju
Tamar je priljubljen cilj lednih plezalcev, vendar pa že dolga leta v tej dolini ni bil splezan noben nov slap. 18. januarja pa sta Andrej Markovič in Matej Meglič preplezala že tretji prvenstveni slap v tej sezoni. 50 metrov desno od Zadnjega slapu so se čez previse naredile dovolj velike ledene sveče, da jih je bilo z nekaj previdnosti mogoče preplezati. Markovič in Meglič sta 90 metrov visok slap, katerega najtežje mesto je 20 metrski sistem prosto visečih sveč, plezala 6 ur. Markovič je lani opravil 7. Ponovitev Čaše in meni, da je Kristusova zadnja večerja, kot sta poimenovala nov slap, dosti težja od Čaše.
Nekaj dni kasneje sta prvo ponovitev opravila Janez Jeglič in Jasna Pečjak. Ker sta prva plezalca očistila najslabši led, sta imela nekoliko lažje delo. Po vzponu je Jeglič povedal, da je eno mesto morda malo težje od Čaše in potrdil oceno 6+, ki sta jo postavila prva plezalca.
Najnovejši slap prav gotovo sodi med težje slovenske slapove. V vsakem primeru je ocenjevanje težavnosti slapov precej nehvaležno opravilo, saj lahko dobre razmere vzpon neverjetno olajšajo, slabe pa močno otežijo.

---

 10.02.1997

V PRVEM RAZTEŽAJU – Igor Kopše na začetku težav v Britanski smeri. (Foto:Andrej Markovič)

Severne stene Grandes Jorasses (4208 m) nad Chamonixom se iz tridesetih let drži sloves enega zadnjih treh alpinističnih problemov v Alpah. Britanska smer (ED+, 1200 m), ki sta jo prva preplezala Angleža Colton in MacIntyre, sodi med moderne klasike in ima že kar nekaj slovenskih ponovitev.
Prvo slovensko ponovitev sta opravila Janez Skok in Zvone Drobnič, kasneje sta jo solirala Tomo Česen in Slavc Svetičič, pozimi pa sta jo pred tremi leti splezala Matic Jošt in Peter Mežnar. Med 25. in 27. januarjem letos pa sta jo preplezala tudi mlada alpinista Igor Kopše (AK Vertikala) in Andrej Markovič (AO Novo Mesto).
V stabilnem vremenu sta 23. januarja odšla iz Chamonixa. Po napornem dostopu do bivaka Lechaux sta si vzela dan počitka, si dobro ogledala steno in se odločila za Britansko smer. Vstopila sta 25. januarja. Ker sta računala, da bosta smer preplezala v enem dnevu, s seboj nista vzela spalnih vreč, le nekaj malega hrane, kuhalnik in bivak vrečo. Eno uro za njima je vstopila še nemško-francoska naveza in po celodnevnem plezanju so vsi štirje bivakirali na tretjem ledišču.
V zgornjem delu so se razmere močno poslabšale, saj se je izkazalo, da skale niso prekrite z ledom, ampak so le poprhane s snegom. Drugi dan so le počasi napredovali, potem pa se je pozno popoldne zgodila nesreča, saj je Nemec Robert Steiner v petem raztežaju zaradi zlomljenega cepina padel 40 metrov. Med padcem je zadel Markoviča v koleno, sam pa si je zdrobil koleno ter gleženj in si zlomil zapestje. Po nesreči so spustili dve signalni raketi, ki jih ni nihče opazil, potem pa pripravili prostor za bivak.
Tretje jutro so jih zagrnile megle, zato so se odločili, da pustijo Steinerja v steni, izplezajo in pokličejo pomoč. Pet raztežajev do roba so plezali cel dan in ob petih popoldne stopili na rob stene. Vreme se je popravilo, Francoz pa je poznal sestop, zato so se takoj začeli spuščati. Po dvanajstih urah so močno dehidrirani in izčrpani prišli v Courmayer, alarmirali reševalce v Chamonixu in ob dveh popoldne je helikopter rešil še polomljenega Nemca.
Po nekaj dneh počitka sta se Kopše in Markovič z avtoštopom vrnila domov. Po uspešnem vzponu se zahvaljujeta sponzorjem Avtoprevozništvu Branko Matjaš, Mestni občini in PD Novo Mesto, Reklam studiju in seveda staršem.

Kristusova zadnja večerja
Zaledeneli slap v Tamarju, ki je bil prvič preplezan šele to zimo in sta mu prva plezalca Andrej Markovič in Matej Meglič dala ime Kristusova zadnja večerja, ima že kar nekaj ponovitev. O prvi, ki sta jo opravila Janez Jeglič in Jasna Pečjak, smo že poročali, drugo pa je opravil Aljaž Anderle. Tudi on je potrdil oceno prvih plezalcev (6+). Slap je preplezal varovan od spodaj. Ker soplezalec drugega, najtežjega raztežaja ni preplezal, se je z vrha spustil po vrvi.
Tretjo ponovitev sta 2. 2. opravila Matevž Gradišek in Miklavž Eiselt. Gradišek, ki je najtežji raztezaj plezal kot prvi, meni da bi oceno lahko znižali na 6.

Solo vzponi v Ospu
Andrej Markovič je v Ospu soliral Tržaško (VI+, A2, 4 h) in Internacionalno (VII+, na najtežjem mestu pa se je trikrat potegnil za klin, 3 h). V obeh smereh se je varoval s popkovino. Vmes je enkrat sestopil po Medotu. Skupaj z Davidom Pehnecem sta prosto ponovila Steber spominov (VIII. 3 h).

---

24.03.1997

Nove zimske smeri v V – steni Stenarja
Mladi alpinist iz Dolenjskih Toplic Andrej Markovič je dva vikenda konec februarja in začetek marca preživel v Vratih. Ker so bile snežne in ledne razmere v velikih stenah in ledenih slapovih zelo dobre, mu je uspelo preplezati več prvenstvenih smeri.
S Tomažem Humarjem sta 1. marca preplezala prvenstveno ledno smer Opoj brez težnosti (6- v ledu, 1000 m. 4 h) v vzhodni steni Stenarja. Smer poteka po grapi levo od Vahice, v kateri so bili narejeni trije slapovi. Čeprav je bil led ponekod celo previsen (95°), sta v idealnih razmerah celo steno preplezala nenavezana. Zoprn je bil le spodnji del smeri, kjer je bilo snega bolj malo in sta plezala tudi po zmrznjenih travah, ogrožalo pa ju je padajoče kamenje in led.
Dva tedna kasneje sta prav tako nenavezana preplezala Wagnerjevo grapo v Severni triglavski steni. Razmere so bile povprečne, tako da sta morala nekaj mest preplezati tudi po skali (do IV). Izstopila sta s prečenjem v levo do Slovenske smeri, nato pa po Prevčevem izstopu na rob stene.
V vpadnici Vahice v vzhodni steni Stenarja je Andrej Markovič sam preplezal Psihozo škotskih vijakov (6,90/70-90°, možnost podrtja, 150 m, 2 h). Led in sneg se je v tej smeri nabral zaradi plazov ter dolgotrajnega stabilnega vremena, saj je sonce vsako popoldne talilo sneg in led, ponoči pa je vse skupaj spet zmrznilo. Najbolj kočljiva je bila prečka v tretjem raztežaju, ki ga je pripeljala iz enega tankega pasu snega v drugega. Težavnost smeri Markovič primerja z Britansko v Jorassih, ki jo je preplezal to zimo.

Andrejeva sveča
Andrej Markovič je v Vratih sam opravil prvenstveni vzpon po Andrejevi sveči (5+/6-, 30 m, 0.30 h) v vpadnici Tomazinove smeri v Stenarju. Led je bil zelo tenak – spodnji del sveče se mu je med vzponom odlomil, cela pa se je zaradi odjuge podrla čez dva dni.
Na nasprotni strani doline, v pobočjih Cmira, je Markovič preplezal še lažji slap, ki ga je imenoval Hoja in plezanje (35 m, 10 min).

---

21.04.1997

Prva dolenjska desetka
Novomeščan Matjaž Erpič je v Mišji peči preplezal Strta srca (8a+ oz. X-) in tako preplezal prvo dolenjsko desetko. Njegov brat Tomaž je preplezal sosednjo smer Twin Peaks (7c+).
Andrej Markovič (AO Novo mesto) in Matej Meglič (AO Tržič) sta v Ospu preplezala tri raztežaje dolgo smer Angelo nero (VIII).

---

 28.04.1997

Ledna smer v Stenarju sredi aprila
Andrej Markovič (Alp šport, AO Novo mesto) je kar sedem koncev tedna minule zime preživel v Vratih. V tem času je preplezal sedem prvenstvenih lednih smeri, opravil pa je tudi nekaj ponovitev. Zaradi nenavadno mrzlega in suhega vremena mu je še sredi aprila v Stenarju uspelo preplezati ledno smer!
O štirih prvenstvenih smereh smo poročali že pred mesecem dni, tako da bomo tokrat predstavili le zadnje tri. Sredi marca (16.3.) sta z Juretom Juhasom (tudi AO Novo mesto) preplezala prvenstveno smer v zahodni steni Cmira. Najtežje je bilo na vstopu, kjer sta morala plezati kombinacijo skale in ledu. Ker s seboj nista imela vrvi, sta zvezala vse pomožne vrvice in gurtne in tako naredila 10 metrov nekakšne vrvi. Razmere so bile idealne, saj se je celo zimo sneg čez dan talil, ponoči pa je zmrzovalo. Najtežji ledni raztežaj sta preplezala po vodnem ledu, nalepljenem na gladke skale. Tura se je zaradi kratke vrvi in dolgega sestopa precej zavlekla, tako da sta prišla v Vrata šele ob enajstih zvečer, ko je že stekla reševalna akcija. Zaradi skrbi domačih sta novo smer poimenoval Cena za ljubezen (IV/ led 5-, skala VI/V, 600 m, 7 h).
Dan prej je Markovič z Borutom Mežnaričem ponovil Tomazinovo smer v Stenarju, 14. marca pa je sam preplezal prvenstveni slap Mišnica (5 v ledu, škotska V za psihično zahtevnost, IV v skali, 200 m, 1 h). Slap poteka levo od Opoja brez težnosti, ki ga je Markovič preplezal s Humarjem v začetku marca. Smer poteka v prednji glavi ostenja in je obrnjena proti severu. Nekje v prvi tretjini je ledu zmanjkalo, zato je prečil za skalno lusko (mišnico), potem pa po zmrznjenih travah, v katere je zabadal ledna orodja, spet dosegel nadaljevanje slapu.
Zadnjo zimsko smer sta Markovič in Juhas preplezala že sredi pomladi, 12. aprila. Ledno zasvojenost (90 st., 85 st./60 st., 850 m, 4 h) sta potegnila med Vahico in Tomazinovo smerjo. Spodnji skalni skok sta preplezala po Opoju brez težnosti, potem sta plezala po zmrznjenih travah in snežiščih, zgornji del pa sta splezala po zaledenelem slapu z dobrim vodnim ledom, naklonina pa se je gibala med 50 in 90 stopinjami. V idealnih razmerah sta celo smer preplezala nenavezana.

---

09.06.1997

Tehnične smeri v Ospu
Čeprav je vse več smeri v Veliki Osapski steni opremljenih s svedrovci, ki omogočajo varne proste ponovitve, pa je v njej še vedno veliko »alpinističnih« smeri. Jure Juhas in Andrej Markovič (Alp šport, AO Novo mesto) sta ponovila Peščene katakombe (VI, A3/A2, 60 m, 5h). V prvem raztežaju je dovolj starih klinov, zgornja dva pa sta neopremljena.
V smeri je kar nekaj mest, ki jih je treba preplezati prosto. Ista naveza je ponovila še dva raztežaja dolgo tehnično smer Senca dvoma. Prvi raztežaj, ki poteka po previsni poči, je Markovič preplezal prosto (VIII). Drugi raztežaj sta, tako kot vsi njuni predhodniki, preplezala tehnično (A2+).
Markovič je mimogrede preplezal še včasih zelo obiskano, sedaj pa zapuščeno Žago (VI, 80 m, 15 minut) in sestopil po Medotu (prav tako 15 minut).

---

7.7.1997

Andrej Markovič na pogled soliral smer sedme stopnje – S soplezalci preplezal še tri lepe smeri
Andrej Markovič (AO Novo mesto, Alp šport) je konec maja in junija v južnih in vzhodnih ostenjih Skute preplezal štiri nove smeri. Kot izhodišče mu je služil Bivak pod Skuto na Malih podih, od koder do vstopov v smeri ni več daleč.
10. junija je sam preplezal prvenstveno smer Adrenalin (VII/VI+, 350 m,
2 h), ki poteka v JV steni Skute in se vije okrog starejše smeri Orion. Razen nekaj mest je bila skala večinoma odlična, tako je celo smer preplezal brez varovanja. Na največje težave je naletel v srednjem delu, potem pa je prekrižal Orion in levo od njega preplezal še veliko in zahtevno streho.

BELA SKALA – Prosto plezanje v odlični beli skali v eni izmed  novih smeri v južnem ostenju Skute. Foto: Andrej Markovič

Zvečer je na bivak prišel Boštjan Perše (AO Lj.-Matica). 11. junija sta preplezala srednjo od treh velikih streh v JV steni Skute. Čez desno streho gre Tomaževa skušnjava (T. Humar in T. Petač l. 1993), čez levo pa Adrenalin. Smer sta preplezala po počeh sredi plošč v vpadnici velike strehe in jo imenovala Yosemitska poč (VII+/VII, VI-VII, 250 m. 7 h). Naletela sta na odlično skalo. V smeri sta pustila le dva klina na stojiščih, sicer pa sta večino varovanja uredila z zatiči in metulji. Težave so zbrane v treh raztežajih, najtežji pa je prehod v plošči (VII+) in čez streho (VII/VII+). Markovič pravi, da je smer med najlepšimi, ki jih je plezal v naših gorah.
Teden dni prej je Markovič sodeloval na skupni turi AO Novo mesto. 30. maja je z Davidom Pehnecem in Tomažem Zalokarjem potegnil kratko smer Odklop (V+/IV+, 130 m, 2 h) levo od Delavske v vzhodni steni Skute. Naslednji dan sta z Juretom Juhasom vstopila v južno steno in med Smerjo čez ploščo in Južnim razom v odlični skali preplezala novo smer Zagiftomanija (VI+/V, 350 m, 3.30 h), ki poteka čez štiri previsne pasove, med katerimi so položne plošče.
Markovič je vse štiri smeri preplezal na pogled in s sprotnim nameščanjem varovanja.

---

13.10.1997

Kvalitetni vzponi v Julijskih Alpah
Čeprav se v velikih stenah naših Julijskih Alp morda pleza nekoliko manj kot pred desetimi, petnajstimi leti, je bilo tudi v letošnji sezoni opravljenih nekaj dobrih vzponov.
Jure Juhas in Andrej Markovič (oba AO Novo mesto, Alp šport) sta v severni steni Špika preplezala 30 raztežajev dolgo prvenstveno smer Novomeška superdiretisima (VII+, A3/VI-, 900 m, 28 ur efektivnega plezanja), ki sta jo posvetila pokojnemu novomeškemu alpinistu Vanji Furlanu. Prvič sta vstopila 9. 7., preplezala 16 raztežajev in bivakirala pod najtežjim delom smeri. Naslednji dan sta po belih ploščah med Cizljevoin Krušicevo preplezala najtežje raztežaje. Navkljub dobri skali so bili zaradi slabega varovanja psihično precej zahtevni. Ko so bile največje težave že za njima, sta zaradi nevihte po Krušicevi ušla iz stene. Vrnila sta se 2. 9.. štiri dni pred Markovičevim odhodom na mednarodno alpinistično odpravo v Sečuan, po Krušicevi splezala do najvišje točke prvega poskusa in potegnila še 9 raztežajev do vrha Špika, tako da je smer samostojna od vstopa do vrha stene.

Mladi alpinisti na štirih deviških vrhovih
Perspektivni alpinisti Andrej Markovič, Miha Marenče in Matej Brajnik so v okviru mednarodnega tabora mladih alpinistov v pogorju Chola San na meji med Sečuanom in Tibetom, ki so se ga udeležili ob pomoči Nove ljubljanske banke, preplezali tri nove smeri in osvojili štiri deviške vrhove. Vsi trije so 17. 10. preplezali novo smer Kleopatra(ED-, 800 m, 7 h), ki jih je pripeljala na še neosvojen 5550 metrov visok Slovenski vrh. Tri dni kasneje sta Marenče in Markovič splezala na še en deviški vrh Sedeči mož ali Igla (5600 m), smer nanj pa sta poimenovala Sečuanska avantura (ED, 750 m, 10 h). 23. oktobra so vsi trije preplezali še Slovensko smer (D+, 250 m, 3 h) in stopili na dva deviška vrhova Oče (5700 m) in Sin (5710 m). Smer in vrhova so posvetili Matejevemu očetu, ki je preminul med vajo GRS na Okrešlju.

---

27.10.1997

Slovenci prvič a najuspešnejši
Andrej Markovič, Miha Marenče in Matej Brajnik so preplezali tri nove smeri in bili prvi na štirih vrhovih
Mednarodna zveza planinskih organizacij UIAA vsako drugo leto pripravi himalajski tabor za mlade alpiniste. Letos so se ga prvič udeležili tudi naši perspektivni alpinisti Matej Brajnik, Miha Marenče ter Andrej Markovič in upravičili sloves našega alpinizma. Preplezali so tri prvenstvene smeri in osvojili štiri deviške vrhove, vseh 16 drugih udeležencev pa je preplezalo le tri nove smeri in osvojilo dva deviška vrhova.
Letos je bil tabor v neraziskanem pogorju Chola San na meji med Sečuanom in Tibetom na Kitajskem. Naši trije so prvo smer preplezali 17. 9. v idealnih lednih razmerah. Na vrhu ni pred njimi stal še nihče, zato so ga poimenovali Slovenski vrh (5550 m), smer v njegovi S steni pa Kleopatra (ED-, led do 85 st., 7 h, 800 m). Sestopili so na ledenik na drugi strani gore, na katerega pred njimi najverjetneje še ni stopila človeška noga.
Drugo smer sta 20. 9. v Igli (5600 m), najbolj drzni gori v skupini, preplezala samo Marenče in Markovič. Izbrala sta desnega od dveh trakov ledu, ki sta bila nalepljena na steno. Varovala sta le zadnjih 6 raztežajev in s 750 metrov visoko steno opravila v 10 urah. Ustavila sta se na luski pet metrov pod vrhom, ki ga tvori en meter širok stolp brez razčlemb. Zaradi pozne ure sta se samemu vrhu odpovedala in se takoj začela spuščati nazaj čez steno. Med sestopom ju je ujela noč, ki je prinesla tudi poslabšanje vremena, vendar sta naslednji dan ob pomoči prijateljev iz baze, ki so jima pomagali pri orientaciji, še lahko sestopila. Smer sta poimenovala Sečuanska avantura (ED, 90 st., V+/70 st.).
Na zadnjo turo so odšli spet vsi trije naši. V nestalnem vremenu so v treh urah preplezali smer Spomini (III, 55 st., 250 m) v JV steni dvoglavega vrha. Zaključili so jo na desnem vrhu in mu dali ime Oče (5700 m), nato pa so se povzpeli še na levi vrh (Sin, 5710 m). Smer in oba vrhova so posvetili Matejevemu očetu Mitji Brajniku, ki se je ponesrečil med letošnjo vajo GRS na Okrešlju.
Udeležbo naših alpinistov na taboru je omogočil glavni sponzor Nova ljubljanska banka, za pomoč pa se zahvaljujejo tudi Mestni občini Novo Mesto, Krki, TR3, Dolenjski banki, Keragradu, PD Novo mesto, BTC, Alp športu, Labodu, Foto Asji, Standard-Pionirju, Novolesu, Boru, Alei, Občini Preddvor, AO Kranj, Promontani, Policijskemu sindikatu Slovenije, Iglu športu, K2 alpinistu in Anapurni.

---

04.01.1999

Slepi jok
Andrej Markovič je v osapski steni v treh ločenih dneh (18 ur efektivno) opravil prvo solo ponovitev smeri Slepi jok (VI, A3, 120m). Smer vodi v ravni liniji po previsni zajedi med Gobo in Staro. Dan za tem je opravil še drugo solo ponovitev smeri Ombre del dubio (V+, A2+) z izstopom po Internacionalni.

---

01.03.1999

Andrej Markovič (Vrh) je v dveh dneh (efektivno 16 ur) opravil verjetno prvo zimsko solo ponovitev Ajdovske deklice v Prisojniku (V+, A2, 150 m).

---

21.06.1999

Aktivni v gorah
Andrej Markovič (Vrh) in Jure Juhasz (oba AO Novo Mesto) sta v Triglavu prosto ponovila Helbo (VII/VI, 350 m, 6 h) v Travniku pa Varianto (VI+/V-VI, 8 h).

---

28.06.1999

Osp 
Sezona plezanja na področju Ospa se zaradi visokih temperatur počasi končuje, plezalci pa se selijo v severnejša plezališča. Andrej Markovič (Vrh) in Blaž Grmek sta kljub temu opravila ponovitvi dveh tehničnih smeri v Veliki steni. Srečo na vrvici (VI+, A2-A3, 3 R) sta preplezala v šestih urah, za starejšo Knezovo smer Siga (VI, A2, 100 m), pa sta porabila štiri ure.

---

 26.07.1999

Ponovil svojo smer
Člani novomeške alpinistične odprave, ki so že nekaj časa v Peruju, so že zabeležili prve uspehe. Na prvi aklimatizacijski turi so Tomaž Zalokar, Roman Mihalič in Andrej Markovič zaradi nevarnih opasti obrnili tik pod vrhom Pisca. Na drugi turi so se skupaj z Juretom Juhaszom povzpeli na pettisočak Ishinco. Z vrha je Mihalič smučal (S4+).
Po dnevu počitka sta se Roman Mihalič in Tomaž Zalokar povzpela na Tocllaraju (6034 m). Vrh sta dosegla v hudem mrazu in vetru, ki je prenašal sipek sneg. Markovič in Juhasz sta istega dne splezala na Urus (5495 m). Potem se je moral Juhasz zaradi zdravstvenih težav vrniti v dolino, Markovič pa je naslednji dan sam preplezal svojo smer Mazohizem (ED-, 1000 m) v severni steni Ranrapalce, ki jo je pred tremi leti preplezal z Matejem Zorkom. Tokrat je napredoval dosti hitreje kot prvikrat. Še največ težav mu je povzročil globoko predirajoč se sneg tik pod vrhom.

---

16.08.1999

Nova, slovenska smer v Chacraraju
Slovenski alpinisti v Južni Ameriki, tako v Patagoniji kot v Andih že dolga leta držijo primat z najtežjimi vzponi. Vsako leto prihajajo od tam novice o težkih prvenstvenih vzponih slovenskih alpinistov. Tudi letos je po uspehu koroških plezalcev v severni steni Huantsana (6395 m), našim uspelo preplezati še prvenstveno smer v Vzhodni steni Chacraraja (6001 m), ene najmarkantnejših andskih gora. Andrej Markovič (Vrh) in Jure Juhasz sta se po aklimatizacijskih vzponih na Pisco (5752 m) in Ishinko (5530 m) odpravila z vso potrebno opremo in hrano, preko prelaza Portuachelo pod vzhodno steno Chacraraja. Tam sta v baznem taboru šest dni čakala na izboljšanje vremena, po tem času pa kljub še zmeraj nestanovitnem vremenu vstopila v steno. Po prvem dnevu plezanja sta si skopala plato za bivak na mestu varnem pred zapadnim kamenjem. Zjutraj sta prepozno vstala, plazovi kamenja in ledu so se že valili preko stene, zato sta sklenila počakati cel dan na varnem bivaku. V naslednjih dveh dneh sta priplezala do vznožja vršne skalne piramide, kjer sta skopala snežno luknjo. Ker je preko dne snežilo sta sklenila naslednji dan počivati in sušiti premočeno opremo. Odločila sta se, da bosta vršni, skalni del stene preplezala brez nahrbtnikov, s čim manj opreme. Po dnevu in pol plezanja sta sredi noči po skupno šestih dneh prebitih v steni stopila na vrh Vzhodnega Chacraraja. Smer Krik črnega granita poteka v spodnjem delu desno od do sedaj edine smeri v steni (Slovenska ’93), zgoraj pa po sredini vršne skalne piramide. Visoka je 700 m, težave pa sta Markovič in Juhasz ocenila s VI, 6b, A2+, 90/70 st. Plezalca sta s spusti ob vrvi, ki so trajali cel dan, sestopila po smeri vzpona.

---

28.02.2000

Andrej Markovič (Vrh) je zopet dokazal, da je zelo vztrajen plezalec. V petih dneh je opravil 1. solo in 3. zimsko ponovitev Peklenske pomaranče v Rzeniku (VI+, A3, 400 m). Razmere v steni so se menjavale od poprhane skale v spodnjem delu do predelanega snega in kopne skale v zgornjem.

---

13.03.2000

Odlično v Alpah
Pred dnevi sta se iz Chamonixa vrnila Urban Ažman (AO Radovljica, On Line) in Andrej Markovič (AO Novo Mesto, Vrh) z opravljenim odličnim vzponom v severni steni Grandess Jorasses. V treh dneh sta uspela preplezati Slovensko smer (V/5, 1000 m) desno od znanega Crozovega stebra, ki so jo prvi preplezali Knez, Zupan, Matijevec in Vidmar leta 1977. V smer sta po štirih urah pristopa vstopila ob sedmih zjutraj in po prvih 600 metrih bivakirala na drugem ledišču. Drugi dan sta preplezala dva raztežaja visoko skalno zaporo in bivakirala na vrhu zadnjega ledišča. Tretji dan ju je čakalo še pet raztežajev težkega kombiniranega in skalnega terena in tretji bivak na vrhu stene. Sestopila sta v Italijo in se preko Helnbronnerja vrnila nazaj pod steno.
Razmere v steni so bile precej slabe zato sta morala več odstavkov preplezati tehnično (V, A2) poleg vsega pa ju je oviral še precej hud mraz. Po nekaj dneh počitka se je vreme zopet poslabšalo in ni jima preostalo drugega kot vrnitev v Slovenijo.

---

 22.05.2000

V južnih stenah
Večina južnih sten naših gora je že suhih in primernih za plezanje. Andrej Markovič (Vrh) in Urban Ažman (On Line), sta v J steni Kogla opravila drugo ponovitev smeri Nirvana (A3+, VIII), v Skuti pa sta v enem dnevu ponovila Smer 12. julija (VI) in Tomaževo skušnjavo. Pri slednji sta opravila prvo ponovitev in tehnični raztežaj (A2) tudi prosto preplezala (VII+). V Rušici sta ponovila smer Mimo strehe (VI+).

Alpinistično smučanje
Andrej Markovič in Urban Ažman sta pred kratkim smučala s sedla med Malim in Velikim Triglavom na Zeleni sneg (IV+, S5-, 250 m), Markovič pa je kasneje presmučal še Kačji jezik (V-, S5+, 300 m) med Veliko Ponco in Oltarjem.

---

19.06.2000

Nejc Breščak (AAO) in Andrej Markovič (Vrh) sta preplezala Amonit v Koglu (VIII/VII+). Markovič na pogled.
Blaž Grmek in Andej Markovič sta preplezala Spominsko Miša Nerata v Štajerski Rinki (VI, A3/V, A2, 500 m).

---

28.08.2000

Urban Ažman (AO Radovljica, On Line) in Andrej Markovič sta v Aiguille Verte preplezala smer North east side (IV/4, 1000 m), sestopila pa sta po ozebniku Whymper.

---

 Oktober 2000

Touch of silence, VI/4, 1200m, 15h

Avtorja: Urban Ažman in Andrej Markovič (2000)
Opis: Prvi pristop na južni vrh Jongsanga in prvenstvena smer. Na sestopu se je nesrečnemu Andreju izpulila snežna sablja. Urban je komaj prišel na ledenik po dramatičnem sestopu brez opreme.

---

05.03.2001

Novo v Rombonu
Tik pred poslabšanjem vremena so dobre snežne razmere v stenah nad dolino Možnice, natančneje v severni steni Rombona, izkorisili tudi Zlatko Koren, Vasja Košuta (oba AO Nova Gorica) in David Pehnec (AO Novo Mesto). Smer so speljali iz velike kotanje, levo od znane smeri Bele sanje. V smeri sta pred leti že poizkusila Kajzelj in Kresal a zaradi slabih razmer v zgornjem delu obrnila. Primorsko dolenjska naveza je v spodnjem delu plezala v odličnih razmerah, v naklonini 70 do 85 stopinj. Pod skalno zaporo so zavili levo in preplezali skalni raztežaj z oceno V+, A0. Kmalu zatem so si uredili prostor za bivak, naslednji dan pa v slabih razmerah sredi dneva priplezali na rob stene, levo od vrha Rombona. Smeri Omotca so prisodili oceno V/5, 1000 m.

---

11.03.2008

Roman Mihalič-Gric (AO Novo mesto) je še pred poslabšanjem vremena poslal spisek svojih aktivnosti. Ker 25.02. ni dobil soplezalca, je kar sam skočil pogledat v Kokrsko Kočno, ker tam baje še ni plezal. Od Suhadolnika je pešačil v vročini, južna stena cel dan v soncu, a je vseeno opravil vzpon v Kokrski Kočni (IV/2, 800 m, 2,5 h). Sestopil je po grapi nazaj pod steno (V, IV/2, 800 m, 2 h, IV+, 60°). Grapa je bila lepa, s kopnimi skoki. V nedeljo 02.03. s soplezalcem Tomažem Kocjanom (AO Novo mesto) preplezal Mladinsko smer (III, 2-3, M, 600 m, 4 h, do 75°), v Storžiču. Sestopita po Petem žrelu, ki je še zelo lepo zalito. Iz zgornjega sicer težko razberem, ampak očitno je novodobnim alpinistom precej vseeno, kaj so plezali. Bistvo je sicer res v plezanju samem, malo spoštovanja tistim, ki so tam hodili pred nami pa tudi ne škodi.

---

18.03.2008

Iztekajoča se zima je naplavila nekaj novic in starih grehov. Zadnjič sem po pomoti malo ozmerjal Romana Mihaliča-Grica (AO Novo Mesto). V poplavi ocen ki so sledila Kokrski Kočni sem spregledal, da je plezal Kresalove smeri z imeni Kokrska Kočna V, I… in ne nekaj s to oceno. Zato pošiljajte podatke o tem kaj plezate čimbolj točno in v skladu z UIAA nomenklaturo. (z Romanom sva se pa že vse zmenila)

Besna glista

V soboto 15.03. je Roman zopet stopil v akcijo. Namesto v Slovensko smer je s soplezalcem Igorjem Zupančičem (oba AO Novo Mesto) šel pod Uroševo grapo v Cmir. Vstopita v plazovito grapo in po njej levo pod previsne stene, kjer začneta plezati. Nadaljujeta po strmi grapi, ki naju privede do položnega snežišča. Prečita desno in nato naravnost navzgor po grapi, nato po polici desno, do najbolj strmega dela smeri 80°, ki ga uspešno preplezata. Tu obrneta proti levi in prečkata Uroševo grapo. Nadaljujeta naravnost navzgor, do stika z Uroševo, ki tu zavije levo po grapi iz stene. Sledita grapi in preko sitnih mest v steni ter čez poprhane plošče sledita linijam plaznic. Izstopita po žlebu na greben pod vrh Cmira. V smeri je bilo veliko nepredelanega snega, nekajkrat so čeznju leteli manjši plazovi. Vse skupaj pa sta ocenila: »Bila je kar prijetna in zabavna tura«. Smer besne gliste (IV+/ 4, 80/70, 60- 45, 1100 m, 7 h) je predvidoma prvenstveni vzpon, a bi kdo že lahko hodil  tod?

---

26.02.2013

V soboto, 23.02, so v Luciferju plezali člani AO Novo Mesto. Domen Žagar in
Gregor Šetina sta plezala linijo desno od desnega kraka. V levem kraku sta plezala Andrej Krštinc ter Primož Slapničar. Za razliko od večine navez, ki so se spuščale iz votline, so ga splezali do vrha ter sestopili čez gozd po levi.

---

31.03.2015

V gorah spet vlada mirno obdobje. Obalna plezališča pa se polnijo, smeri nad Vipavo le redko samevajo in v glavah se že pojavlja Paklenica. Še največ se je s cepini plezalo na Jezerskem. Tam se še vedno zaide v Teranovo in slapove. Bolj velikopotezno turo soopravili člani AO Novo Mesto in Črnuškega AO. Preplezali so Grapo med Veliko Babo in Ledinskim vrhom (III/II, 70/40-60°, 700 m) ter nato nadaljevali po grebenu do Ogledniške smeri  (55/40-50°, 650 m) po kateri so sestopili. V Karavankah je Miha Zupan (AO Tržič) preplezal Mošeniško v Velikem vrhu.

 

---

28.04.2015

Chamonix

O dobrem vzponu nad Chamonixom smo pisali že v prejšnjih AN. Podoben termin kot že omenjena člana so si za obisk tamkajšnjih špic izbrali tudi člani AO Novo Mesto Matej Balant, Robert Krštinc in Gregor Šetina. V soboto, 18. aprila so se z gondolo najprej zapeljali na Aiguille du Midi, nato pa na ledeniku Glacier du Geant postavili tabor. Časa so nato imeli še za smer M6 Solar (M5+, 200 m) v Pointe Lachenal. V nedeljo jih je vreme priklenilo v šotor, ponedeljek pa je bil dan za Super Couloir Direct (V, WI5-, M6, 800 m) v Mont Blanc du Taculu. Smer so imeli praktično v žepu, ko je kos ledu zadel Gregorjevo ramo. Dimenzije ramena so se v trenutku spremenile in ni jim preostalo drugega kot povratek nazaj pod steno.

---

01.09.2015

Da je tam vmes še fraj za eno smer sem opazil na Primorskih stenah, iz fotografije je izgledalo preplezljivo, treba je bilo le še zlest. Pa sva šla tega četrtkovega jutra z Gregorjem (AO Novo mesto) to vsaj pogledat. Izpod stene je vstop izgedal res kilav- plata, tako da sva že skoraj scagala. Naslednja ideja je bila, da bom to že nekako potehničaril, na koncu pa sva zug oba zlezla na frej… v plati je bilo vse polno super šalc! Smer je sproti odkrivala svoje čare, ki jih ni manjkalo vse do vrha. Sistemi zajed, poči, plošč, vse v super skali, vse po planu in vse po predhodno zamišljeni liniji, dokler pred vrhom ne trofiva v največjo streho. No dobra skala je izginila, izgledalo je precej neužitno, tako da sva smer izpeljala po krajši polici desno na rampo (stik z nekaj drugimi smermi) in naprej do zavarovane poti.

Če je vse prav, sva preplezala nekaj prvenstvenega. (Razen če sva povozila dveneznani smeri Slavca Svetičiča, ki jih je menda preplezal v tej steni.)

Tam nekje sredi stene gledava ovce na melišču.
Pa se sliši ovca, ovca! Ta črna je moja! … moje je pa ta šekasta, k je mulatka! Dj Klančar no, ne more bit to mulatka. … kaj ne, a si že kdaj vidu ovco čokoladne barve …

Od tu ime smeri; Črna ovca, ocena: VI-/IV-V, 350 m = osem ur nabijanja klinov in boja z zajedami; plezala: Miha Zupan in Gregor Klančar.
Smer je pa lepa!

---

21.3.2016

Če je smer

… Robi Krštinc, Nejc Šinkovec, Primož Slapničar, Rok Ruperčič in Borut Mežnarčič splezalo najverjetneje novo smer v SV ostenju Čistega vrha (1875 m) in Velike Tičarice (1872 m).
Smer poteka po izraziti rampi v sredini stene, dobro vidni že iz doline.

Dostop je po markirani poti za Prehodavce, ki gre čez Trebiški Dol; od glavne ceste je le uro hoda.
Vstop je takorekoč z markirane poti, smer pa je dolga ok. 600 metrov.